Slepi in slabovidni

V Centru je slepim in slabovidnim stanovalcem prilagojeno bivalno okolje. Dvigali sta opremljeni z zvočnimi – govorečimi obvestili, ki razložijo v katerem nadstropju se nahajate. Ravno tako so tudi držala na stopniščih opremljena z otipljivimi številkami nadstropja. V prostorih Centra so tudi nameščena držala za lažjo orientacijo.  V pritličju  je oglasna deska, kjer so v brajevi pisavi zapisane osnovne informacije, pomembne za stanovalce. Slabovidnim je na voljo pri branju uporaba elektronske lupe ter prilagojena računalniška oprema.

Služba delovne terapije izvaja tudi učenje orientacije in mobilnosti slepih in slabovidnih stanovalcev ob prihodu v Center. Ob spremenjenih razmerah in potrebah stanovalcem nudi tudi dodatno  individualno pomoč.

Zaradi vsakodnevnega srečevanja s slabovidnostjo in slepoto, so zaposleni v Centru ustrezno usposobljeni za delo s slepimi in slabovidnimi stanovalci. Slepim in slabovidnim nudimo spremljanje, pomoč pri pisanju pošte, branju, urejanju osebnih stvari ter spoznavanju in nakupu različnih aparatov in naprav.

Delovni terapevtki z internim izobraževanjem tudi izobražujeta novo zaposlene pravilnega ravnanja s slepimi in slabovidnimi osebami (vodenje, hranjenje, hoja po stopnicah, itd.).Pri tem je pomembna ozaveščenost, da imajo slepi nekoliko drugačne potrebe, zato se jim je potrebno prilagoditi ter pri tem spoštovati njihovo osebnost.

Slepi in slabovidni stanovalci se udeležujejo srečanj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj ter Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter na njih aktivno sodelujejo in hodijo tudi na izlete.

Človek je bitje, ki se na svoje okolje in dogajanja v njem odziva s čutili. Z vidom človek celovito in živo dojema okolje:

• z vidom zajame 83 % vseh informacij
• s sluhom 11 %
• ostalih 6 % z drugimi čutili.

Biti slep lahko zato velikokrat pomeni tudi osamljenost in odmaknjenost od družbe.

Ločimo:

• slepe osebe (0 % do 5 % vida)
• težje slabovidne osebe (5 % do 10 % vida)
• slabovidne osebe (10 % do 30 % vida)

Kako ravnamo ob stiku s slepo osebo?

• oglasite se in se, po potrebi, osebe tudi dotaknite;
• vprašajte slepega, preden karkoli storite, če potrebuje pomoč,;
• ne porivajte in ne vlecite (slepi naj vas prime pod roko, vi morate biti pred njim, saj vi vodite);
• ne uporabljajte besed tam, tja, tukaj (npr. tam je stol), niti niso potrebne kretnje, mimika (za slepe ti podatki nimajo nobene vrednosti);
• v pogovoru opisujte, podajajte točne informacije: npr. stol je pet korakov pred vami;
• pri odhodu, ko slepega zapuščate ali se vrnete, mu to povejte;
• ne puščajte stvari na neprimernih mestih, če pa že so, nanje opozorite (npr. stop gospa! Pred vami je voziček!);
• posredujte svoje znanje pri ravnanju s slepimi in slabovidnimi tudi drugim!

Prilagoditev bivalnega okolja

Osebe z motnjami vida doživljajo veliko težav, tako pri orientaciji kot pri vsakodnevnih opravilih. Z enostavnimi prilagoditvami lahko pomembno povečamo njihovo samostojnost. Pri slabovidnih, ki imajo še ostanek vida oziroma vidijo pod drugačnimi pogoji, je nujno, da ta potencial izkoristijo. Zato jim moramo pomagati, kot je zanje najbolj primerno.
Za prilagoditev se največkrat uporabljajo:

• različna vrsta in jakost svetlobe oz. razsvetljave;
• barvne kontraste in
• različne pripomočke.